Vsebina
Pregovorni izrazi so vrsta stalnih besednih zvez, ki se uporabljajo v vsakdanjem jeziku in jih opredeljujejo skupnost, čas in kraj; to so kratke folklorne oblike z velikim semantičnim potencialom, ki razkrivajo svetovne nazore in vrednote, navodila in prepovedi določene kulture. Tradicija njihove rabe in njihovo prenašanje kulture v semantičnem delu jih uvršča v nesnovno kulturno dediščino. Pregovori, ki se štejejo za kulturne znake z veliko podatki o družbi, lahko torej razkrijejo stereotipe in podobe, ki vztrajajo v določeni družbi. Po drugi strani lahko spremenjen kontekst spremeni tudi semantiko, čeprav sam obrazec ostane enak. Kompleksno prepletanje različnih semantičnih ravni v pregovorih je najbolj učinkovito opazovati s semiotičnimi in etnolingvističnimi pristopi, ki jih je mogoče učinkovito analizirati le z ustrezno digitalno bazo podatkov in metodologijami rudarjenja besedila, ki lahko obravnavano gradivo povezuje s sodobnimi konkretnimi uporabami pregovorov.
Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU hrani obsežno in zelo dragoceno zbirko slovenskih pregovorov, ki je nastajala več kot 50 let, vendar pa ti doslej niso bili strukturirani v skladu s sodobnimi standardi digitalnih jezikovnih virov in niso javno dostopni. Folkloristika je bila v kontekstu slovenskega raziskovalnega prostora precej spregledana in je žal le poskušala loviti svetovne raziskovalne trende, zlasti v uporabi digitalne humanike in razširjenih metod analize.
Projekt vključuje dva glavna cilja, ki bosta dosežena z vzporednimi raziskavami in razvojem. Prvi cilj projekta je vzpostaviti povezavo med folkloristiko in digitalno humanistiko, kar bo bistveno povečalo temeljitost analize in spodbudilo povezovanje folklornih gradiv z digitalnimi korpusi, hkrati pa bo obogatena tudi vsebina korpusov. Projekt bo na ta način spodbujal metodološko nadgradnjo slovenske folkloristike, slovenska folkloristika pa bo postala bolj konkurenčna tudi upoštevajoč najbolj napredne raziskovalne trende. Drugi glavni cilj projekta bo semiotična in etnolingvistična analiza pregovorov iz arhiva in v vsakodnevni komunikaciji za izris družbenega zemljevida stereotipov in s tem tudi globlje razumevanje kulturnega okolja. Analiza bo izpostavila tudi vprašanje, ali so pregovori kot del nematerialne kulturne dediščine arhivski prežitki ali v določeni meri vztrajajo kot pragmatični del komunikacije.
Rezultati projekta bodo predstavljeni akademski in širši javnosti, zlasti na mednarodnih konferencah in simpozijih ter znanstvenih publikacijah v referenčnih revijah in zaključnih delih ter na spletni strani projekta Obveščanje pa bo potekalo tudi prek množičnih medijev in socialnih omrežij.
Raziskave bodo prispevale k razvoju znanosti, predvsem s povezovanjem in razvojem raziskovalnih področij folklorne in digitalne humanistike, kar še ni bilo vzpostavljeno v slovenskem raziskovalnem prostoru. S postavitvijo slovenskega folklornega gradiva v mednarodno raziskovalno okolje z javno dostopno podatkovno bazo bo slovenska znanost rešila dolg in omogočila vključitev slovenskih gradiv v mednarodni raziskovalni tok. Dosežek ne bo vpeljal le slovenskega folklornega gradiva v digitalno fazo, temveč bo projekt zapolnil tudi vrzel med trenutnim (nedigitaliziranim) stanjem slovenskih folklorističnih raziskav in naprednejšimi svetovno priznanimi in uveljavljenimi trendi.
Faze projekta
Priprava (1.–6. mesec): seznanitev s predhodnimi raziskavami v Sloveniji in po svetu, z osredotočenostjo na metodologijo in rešitve. Sledi integracija raziskovalne metodologije ter delavnica za člane projekta o pripravi folklornega gradiva za implementacijo v digitalne podatkovne baze z zunanjo sodelavko, dr. Piret Voolaid. Projektna skupina ima skupno spletno knjižnico, kamor pripenja relevantno literaturo, o kateri medsebojno razpravlja. Člani projekta se sestajajo vsaj vsake tri mesece.
Raziskovanje obstoječega arhivskega gradiva s primerjavo in raziskovanjem sodobnih praks rabe pregovorov ter tehnični razvoj in raziskovalne metode (7–36. mesec): Poglobljena raziskava pregovorov: semiotični in etnolingvistični pristopi bodo uporabljeni za opazovanje kulturnih vzorcev regije. Ta del vključuje tudi zbiranje in opazovanje gradiva in njegove rabe. Analiza arhivskega in sodobnega gradiva bo omogočila primerjavo in sledenje spremembam.
Tehnični razvoj se osredotoča na uvajanje metod računalniške jezikovne in digitalne humanistike v projekt. Vključuje pretvorbo Excelove baze podatkov v XML po priporočilih Iniciative za kodiranje besedila, nadaljnje jezikovno označevanje baze podatkov (morfosintaktično označevanje, lematizacijo, sintaktično razčlenjevanje) in povezovanje – v sodelovanju z DP2 in DP3 – s primeri rabe v obstoječih jezikovnih korpusih slovenskega jezika, kjer je glavni izziv relativno (ne)stalna narava pregovorov. Aktivnost bo osredotočena na načrt pretvorbe podatkov in na shemo baze podatkov, tj. pregovorov, na samo pretvorbo gradiva v standardni format in na integracijo prototipa s korpusom. Rezultati aktivnosti bodo:
- Podatkovna baza, urejena po kategorijah.
- Prototipna verzija baze podatkov, tj. pregovorov: integracija prototipa korpusa in njegovo testiranje v 24. mesecu projekta.
- Arhiviranje baze podatkov v CLARIN.SI repozitorij.
Diseminacija: V okviru projekta bo potekal nacionalni simpozij o slovstveni folklori in sodobnih raziskovalnih metodah (17. mesec) ter mednarodna konferenca o digitalni humanistiki v folkloristiki in etnologiji (35. mesec projekta oz. ob koncu projekta). Objavljeni bodo znanstveni in strokovni članki tako v znanstvenih revijah, kot tudi članki v medijih za splošno javnost, predstavitve na različnih strokovnih srečanjih, vključujoč mednarodno konferenco ob koncu projekta.